KOMUNIKACIJA

Bodi vselej pozoren na glas človeka. Prisluhni njegovemu zvenu. Zaznaj njegovo vibracijo. Začuti, ali se te dotakne v tvoji notranjosti, in če, kako.
Človek si ustvari večino karme s svojim jezikom in s spolnostjo. Jezik je na eni strani povezan s prehrano, po drugi strani pa lahko s svojimi besedami nekoga povzdigneš, razveseliš, osrečiš, pa tudi zapelješ, nalažeš in prizadeneš. S pomočjo tvojega govora, tona glasu, izraza na obrazu in obnašanja sporočaš, kaj misliš, čutiš in zaznavaš.

To pomeni, da če dobro pogledaš, je človek kot celota nosilec informacij. Vse ima nek pomen. Vse ti lahko nekaj sporoča o njem, vse nakazuje na nekaj globljega, notranjega. To je tisto čudežno v stvarstvu: za tistega, ki vidi in prisluhne, je na voljo neskončno informacij. Ves svet je eno vseobsegajoče sporočilo. Zato izkoristi vsak trenutek, da bi ljudi resnično zaznal. Z natančnim opazovanjem se približuješ resnici.
Dolgčas je vedno znak, da se napačno obnašaš. Življenje je tako očarljivo, tako čudovito, tako polno, da se nihče ne bi smel dolgočasiti.
Znati prepoznati, kako se partner počuti in kaj se z njim notranje dogaja, je za vsak odnos tako velikega pomena, da to smatram za temelj zakona.
Z današnjim človekom se že od malega tako upravlja, da niti ne opazi, kako je manipuliran, ne zaveda pa se niti takrat, ko manipulira sam. Včasih je priporočljivo, da A od B-ja jasno izve, da ga je ta spregledal.

komunikacija

Komunikacija ti jasno pokaže, da se lahko izraziš in si lahko razumljen le tedaj, če se naravnaš na svojega sogovornika. Če pa govoriš kar tako, se kaj hitro lahko zgodi, da te sogovornik sploh ne posluša, ti pa govoriš naprej še ure in ure in niti ne opaziš, da ga že zdavnaj ni več.
Mnoge je strah iskrenega pogovora. Odnos pa je ustvarjen tako, da ni sposoben preživeti brez resnice. Ti nekomu ne moreš biti zelo blizu, če ne živiš v resnici. Če si v svoji resnici, avtomatično prideš v stik z resnico partnerja.

Resnica brez ljubezni je kakor zemlja brez svetlobe. Iz tega razloga si resnice nikar ne razlagaj napačno, misleč, da jo lahko vsakomur vržeš v obraz. Nikoli nikomur ne vrzi v obraz nekaj, kar ti pravkar pade na pamet. To ni nikakršna resnica, temveč hlad, neprijaznost, ki lahko vodi vse do predrznosti, hladnokrvnosti in brutalnosti. Tvoja naloga je, da resnico poveš na tak način, da drugega sicer doseže, a ga brez nekega namena ne prizadene, še manj pa stre. Resnica skupaj z ljubeznijo ve. Resnica brez ljubezni pa je nasprotno slepa. Zato se z ljubeznijo povezana resnica imenuje taktičnost.

Mnogi zdravniki in terapevti tega danes ne vedo. Marsikateri pacient je kakšni težki bolezni podlegel le zato, ker je bil z njo soočen na tako zelo netakten, da ne rečem brutalen način. Če želiš, da ima tvoj odnos prihodnost, tedaj ne igraj vloge terapevta. Kar nekemu odnosu resnično pomaga, je enostavnost, preprostost. Partnerju njegovega obnašanja ne bi smel tolmačiti, temveč bi mu moral govoriti o tem, kako gre tebi, kaj ti občutiš in kaj te zaposluje. Najbolje je, da se tudi partner ne izmika, temveč ravno tako preprosto pove, kaj doživlja, kaj misli in kaj čuti.
Ne pričakuj, da bo partner uganil tvoje potrebe. Ali ti vedno veš, kaj on potrebuje? Seveda ne! Svoje življenje moraš živeti ti. Ne on. Zato imaš odgovornost, da poveš, kaj potrebuješ. Če si ti tisti, ki se mu pogovor ne zdi tako pomemben, moraš vedeti, da najmanj 70 procentov odnosa tvori komunikacija. Ne spolnost, temveč besedna komunikacija odloča o obstoju ali propadu zakona. Če ne komuniciraš, si moraš predočiti - in to ohraniti pred očmi« - da ti nisi morda povsem »normalen«, »enostavno drugačen«, »pač tih«, temveč da ne obračaš pozornosti na partnerja in da to lahko vodi do čistega preziranja.

 

LOČITEV

Vzrok za probleme išči vedno najprej pri sebi. Če si dolgo in resno iskal, pa kljub temu nič odkril, tedaj prosi partnerja, da ti pove, kaj delaš narobe. On bo zagotovo vedel! Če se držiš teh pravil, če se na to, kar ti partner pove, odzoveš mirno odprto in premišljeno, se bo hitro pokazala rešitev. 95 procentov vseh težav bi bilo v trenutku konec, če bi na tak način razmišljala oba partnerja. Obrni se na resnično dobre prijatelje ali pa na strokovnjaka, ki mu lahko odpreš svoje srce in ki bo tebe in tvoj problem obravnaval odgovorno in pošteno. Da pa svoje probleme preprosto razprostreš v nekvalificiranem okolju, ti najprej ne prinese nič, drugič pa spodkoplje tvoje in partnerjevo dostojanstvo.

Za tvoj odnos ne more biti nič slabšega, kot je to. Svoji odgovornosti se ne poskušaj ogniti tako, da kriviš partnerja. Na Zemlji nisi zato, da bi za svoje probleme obtoževal druge, temveč da bi se sam učil. Pomisli tudi na to, da je tvoja pravica in dolžnost spremeniti le enega edinega človeka, in ta človek si ti. Ko je srce zaprto, ljudje najdejo veliko zadovoljstva v prepiru, besu, sovraštvu in preziru. Nikoli ni dobro stopiti v odnos, če stvari niso razjasnjene. Pomisli na to, da si na partnerja še precej vezan - četudi se to izraža še posebej v agresiji. Prav iz tega razloga se ne moreš prepustiti novemu odnosu globoko iz srca. In če tega ne zmoreš globoko iz srca, tedaj so bodoče težave že na obzorju. Ker ste dandanes navajeni podcenjevati težo partnerstva, imate zato v istem okolju več odnosov, ki si hitro sledijo. Če bi lahko videli vezi, bi bili presenečeni, kako je vaš dom prepreden kot labirint. Z odnosi začenjate veliko prezgodaj. Takrat niste še niti zreli za nek odnos, niti še niste sposobni izbrati pravega partnerja. S tem je ločitev določena vnaprej in z njo prizadetost. Prvi odnos ima 100-procentno odprtost in predanost - oziroma naj bi jo imel. Naslednji pa le 50-procentno.

sai baba srce
Ločitev vedno spremljajo bolečine ene ali druge vrste. To je vedno tako. Če kdo misli, da pri njem ni tako, tedaj s tem le pokaže, da je blokiran: bodisi ker svojih bolečin ne čuti, bodisi ker se partnerju nikoli ni resnično prepustil. Za celitev ran potrebuješ na eni strani mir, na drugi strani pa odvračanje pozornosti, to je razvedrilo, spremembo in pogovor. Ustvarjalnost je idealna metoda za celjenje ran. Iz osamljenosti ne bi smel nikoli bežati, temveč bi jo moral preživljati aktivno - ravno s tem, da npr. razviješ svojo ustvarjalnost. To pomeni, v sebi najdeš raven, na kateri osamljenost ne doživljaš več kot bolečo, temveč kot izpolnitev, kot »zadovoljstvo s samim seboj«. Tedaj se osamljenost pretvori v enost z vsem. V sebi razviješ in izgradiš notranjo moč, s katero si lahko sam. Le če zmoreš biti sam, si lahko tudi z nekom skupaj. Brez samote ni življenja v dvoje. Vsako partnerstvo te prej ali slej potisne nazaj k samemu sebi. To pomeni, da moraš prestati »sušno obdobje«, to je obdobje stiske in težav. Tvoje sušno obdobje lahko izzove tudi partner, ki gre skozi pomemben razvoj; zato se mora notranje umakniti v sebe, od tebe pa pričakuje, da mu nudiš svobodo, da bi lahko šel skozi svojo notranjo preobrazbo. Opora je eno najdragocenejših daril, ki ga prostovoljno daje zakon, vendar ni iztožljiva. Če jo zahtevaš, si egoist. Če je ne nudiš, si ravno tako egoist.

 

<