ZRENJE V SONCE

Do zdravja in dolgega življenja vodi več poti. Ena od  njih, ki se v svetu vse bolj širi, je solarna joga ali gledanje v sonce (sungazzing). Njen utemeljitelj je Hira Ratan, Manek, ki je, kot pravi, po več tisoč letih ponovno odkril to starodavno prakso zdravljenja. Metodo HRAM, kakor so jo znanstveniki poimenovali po začetnicah tega štiriinsedemdesetletnega indijca, izvedete le enkrat v življenju, zato pa potrebujete približno dve leti. 

Začnete tako, da vsak dan za točno določen čas, a le enkrat na dan, gledate neposredno v sonce. Varni uri za gledanje vanj sta prva ura po sončnem vzhodu in zadnja ura sončnega zahoda. Začnete z desetimi sekundami na dan, nato pa vsak dan gledate v sonce deset sekund dlje kot prejšnjikrat.

Priporočljivo je tudi, da hodite z bosimi nogami po 45 minut na dan, kolikor krat le morete, lahko že od začetka, še zlasti pa je koristno po koncu procesa gledanja v sonce. Ko to dosežete, postanete »solarni čip« in vam ni več treba jesti trde hrane, če tega ne želite, pravi Manek. Za preživetje naj bi človeku zadostovalo že veliko manj hrane kot običajno ter nekaj tekočine, lahko pa bi živeli tudi samo od energije sonca in vesoljne prane oziroma življenjske energije. A to je na koncu le vaša izbira, pravi Manek

Sonce je izvorna hrana

Hira Ratan Manek je moč sonca proučeval tri desetletja, od leta 1962 doleta 1992, ko je svoja spoznanja začel razširjati po svetu. Solarna joga je zanj vrhunska sodobna tehnologija, ki je dostopna vsakomur, ne glede na veso, barvo kože, narodnost, spol, spolno opredelitev itn. Zelo blagodejna naj bi bila za človekovo telo, duha in dušo; pravzaprav jo opisuje kot zdravilo za vse telesne, duševne in duhovne težave.

Po proučevanju izročil različnih starodavnih kultur in njihovih besedil, indijskih, egipčanskih, grških, bolgarskih, južnoameriških, mehiških, perujskih, bolivijskih in brazilskih, je odkril, da so vsi verovali v moč sonca. Prepričan je da je sonce prvotni izvor energije, ki je potrebna za življenje na Zemlji; to pomeni, da brez njega ne bi bilo življenja.

Po njem so drugi, posredni vir sončeve energije rastline, meso pa je šele tretji, tudi posredni vir energije, kar ima v sebi najmanj sončne moči in hranljivih snovi. Človek se torej hrani s sekundarnim in terciarnim virom energije, a kar mu to ne zadostuje, hitreje oboleva in je podvržen raznim boleznim; toda po Maneku bi zadostovalo, da bi se napajal neposredno od vira moči – to je od sončeve energije.

Gledanje sonca sprošča in zdravi

Manek je prepričan, da se človeku, ki po opisani metodi gleda v sonce, že po dveh ali treh mesecih izboljša vid. Oko je del možganov, njihov vhodni del, ki postane zaradi vadbe bolj zdravo. Če človek z vadbo nadaljuje, naj bi se po petnajstih minutah gledanja v sonce oziroma po treh mesecih njegovo psihično počutje zelo izboljšalo, ker naj bi izginile psihičen motnje.

Za Maneka je duševno zdravje najpomembnejši element zdravja, kajti duševnemu naj bi samodejno sledilo tudi telesno. Pojasnjuje, da mora vsak najprej urediti svoje možgane, kajti ko zdravite možgane, delujete na vzrok problema; v možganih je vse telo.

»Glavna težava sodobnega zdravstvenega sistema je, da se ne posveča vzrokom, ampak deluje le na simptome. Izvor težav je zdravje možganov,« je povedal Manek. Dokazano je, je pristavil, da se pri veliko ljudeh, ki gledajo v sonce, nevroni, živčne celice, regenerirajo. »To je enostavna pot do zdravja. Telo je odvisno od možganov, ki pa od števila in moči živčnih celic. Gledanje v sonce sprošča. Bolj ste sproščeni, več nevronov se obnovi, ti nevroni pa nato upravljajo z gibanjem in funkcijami telesa.«

Po teh ali šestih mesecih gledanja v sonce naj bi se tako znebili vseh telesnih problemov, od raka, aidsa, osteoporoze težav s koleni ali srcem, artritisa, zlatenice in tako naprej, našteva.

Kdaj in kako je gledanje v sonce povsem varno?

V soncu lahko gledate varno le v času ene ure po sončnem vzhodu ali ene ure pred sončnim zahodom. UV – faktor ne sme biti v nobenem letnem času, ne pozimi, večji od 2. Točen čas sončnega vzhoda in zahoda za območje, kjer živite, lahko spremljate na svetovnem spletu.

Poiščete si mesto, kjer vas ne bo nihče motil in stoje, kar najbolj sproščeno, brez očal ali leč, gledate neposredno v sonce. Manek priporoča, da stojite bosi na zemlji, brez trave, lahko na mivki, kamnu ali lesu, toliko da vam ni hladno  in vlažno. Stojite vzravnano, da bi lahko vesoljna energija lepo tekla skozi vaše telo.

Ko vam odštevalnik na mobilnem telefonu z zvonjenjem naznani konec gledanja v sonce, spustite veke in pred odprtimi očmi nekaj časa podoživljajte odsev sonca in barv.

Prvi dan gledate v sonce deset sekund, drugi dan dvajset, tretji dan trideset, četrti dan štirideset sekund…in tako vsak dan gledanje podaljšate za deset sekund, dokler ne pridete do 45 minut. Če bi lahko vsak dan gledali v sonce, bi za to potrebovali 270 dni ali devet mesecer; ker pa to zaradi dežja ali oblačnega vremena ni možno narediti zapovrstjo, to traja nekoliko dlje časa.

Ko dosežete 45 minut, v sonce gledate še do največ sedem dni po 45 minut na dan, potem pa vsakič naslednjič za minuto manj, torej 44,43,42 minut…dokler ne dosežete 15 minut na dan, kakor koli imate priliko ali željo, da si dopolnite energijo. Priporočljivo je tudi, da hodite z bosimi nogami po 45 minut na dan, kolikokrat le morete, lahko že od začetka, še zlasti pa je koristno po koncu procesa gledanja v sonce.

Spodbujanje češerike za dolgoživost

Manek opozarja, da morate obvezno upoštevati to postopnost in da smete v sonce vsak naslednji dan gledati le deset sekund več kot prejšnji dan. Če bi od desetih sekund takoj prešli na petinštirideset minut, si boste poškodovali oči.

Ta postopnost pa ne varuje le oči, temveč omogoča tudi postopno in odmerjeno dovajanje sončen svetlobe v možgane, kjer ta spodbuja delovanje češerike ali epifize. Za medicino je to danes glavna žleza, saj naj bi bilo njeno funkcioniranje za zdravje ključno. Manek opisuje, da svetloba, ki prihaja skozi oči, najprej doseže to žlezo in gre šele nato v druge dele možganov.

Epifiza se po meritvah znanstvenikov s starostjo zmanjšuje in ko postane nevidna, naj bi bila smrt človeka že blizu. Znanstveniki ki so proučevali Maneka, so potrdili, da je njegova češerika veliko večja od povprečja, kar je zanj nesporen dokaz, da gledanje v sonce ohranja češeriko dejavno in da hkrati upočasnjuje proces staranja. Epifiza je pomembna tudi zato, ker podnevi sprošča serotonin, hormon sreče, ponoči med spanjem pa melatonin, hormon, ki upočasnjuje staranje.

Solarno jogo prakticirajo…

Marjan Ogorevc - bioterapevt, ki pravi, da ne pričakuje čudežev. »Največji problem solarne joge za širšo uporabo je, da večina ljudi nima pogojev, da bi jo sploh lahko izvajala. Večina meščanov prvo in zadnjo uro sonca ne vidi, zato bi se morali, da bi videli vzhajajoče ali zahajajoče sonce odpraviti peš alli z avtom na nek hrib, sj za to pogojev v mestu skoraj ni. 

Poslanstvo širjenja solarne joge ima tudi Miroslav Koš iz Novega Sada, utemeljitelj in avtor knjige Solarna joga  - sangejzing in predsednik organizacije Svetovno sungazing gibanje. Za hrvaško revijo Svjetlost je povedal, da je za solarno jogo prvič slišal pred tremi leti v prej omenjeni oddaji Na robu znanosti. Odloči se je, da bo metodo preizkusil in tako je prvič začel gledati v sonce že februarja 2009. In rezultati: Shujšal je na 85 kg, zmanjšal dioptrijo na minus ena in pol, rešil je probleme s srcem, živčnostjo, dihanje, želodcem in utrujenostjo, znebil se je revmatizma, zaradi katerega je jemal močna zdravila, problemov s kostmi in venami … Zdaj pravi, da ima več energije, kot kdajkoli prej ni utrujen, na glavi mu celo rastejo novi lasje, ki jih je izgubljal…

 

Obstaja pregovor, da denar ne prinaša sreče. Kot sem opazila, je ne prinaša niti revščina, vendar je očitno, da denar ni pot do sreče. Če je zamisel, da bi nekaj dosegli, tista, ki srečp prinese, ali to pomeni, da je cilj pravzaprav nek dosežek?